Zlato ribico so prenesli s Kitajske na Portugalsko že v 17. stoletju. Iz zgodovinskih zapisov vemo, da je bila zlata ribica na Kitajskem okrasna riba že leta 970. Leta 1200 so bile že razširjene številne različice (vzgojene oblike). V letih od 1500 do 1600 zlata ribica ni krasila samo palač mandarinov, temveč je postala vseljudska okrasna riba Kitajcev.
Rod Carassius je zagotovo eden najbolj razširjenih rodov okrasnih rib. Zlata ribica (Carassius auratus auratus), ki je najznamenitejša sorodnica srebrnega koreslja, je bila prva okrasna ribica. V domovini naseljuje tople vode in ribnike v Koreji, na Japonskem in Kitajskem. V tem rodu so mogoča najrazličnejša križanja. Najznačilnejša je zlata riba z raznimi različicami (kaliko, komet, šubunkin…) nato tako imenovane pajčolanke, med katerimi so številne različice, na primer teleskop pajčolanke, levjeglava pajčolanka. Na Japonskem prirejajo uradna tekmovanja z novovzgojenimi oblikami in barvami zlatih rib, na katerih nekateri primerki dosežejo zelo visoke cene. Nedvomno so zlate ribice prebivalke akvarijev. Kitajce in Japonce je zlata riba sprva navduševala le zaradi lepih barv in telesnih oblik. Šele pozneje so se s to vedo začeli ukvarjati znanstveniki. Ker se zlate ribe zelo hitro prilagodijo novim življenjskim razmeram in ker niso zahtevne pri razmnoževanju, jih marsikje najdemo divje živeče tudi v naravnih vodah. Značilen primer pri nas so razne mlakuže in napajališča za živali na Krasu.
Ker zlate ribe niso zahtevne, so prvi in neredko tudi zadnji poskus, kako prodreti v skrivnosti akvaristike. K sreči steklenih okroglih posod, v katerih so nekdaj imeli zlate ribe, skoraj ne vidimo več. To so bile mučilnice za ribe, za opazovalca pa takšni prizori tudi niso bili zanimivi, kajti riba je zaradi optičnih popačenj v okroglih posodah spreminjala svojo obliko. Zlata riba ali pajčolanka tudi ni dobrodošla v okrasnem tropskem akvariju, in sicer zaradi navade, da rije po akvarijskem dnu in žre vodno rastlinje. Poleg tega pojedo veliko hrane, ki jo slabo prebavijo, zato se na dnu nabirajo iztrebki. Za zlato ribo so primerni akvariji z več kot 40 litri. Na njegovo dno potresemo grob pesek in nekaj kamenja ter korenine za okras. Če je le mogoče, namestimo napravo za prečiščevanje vode, če pa je nimamo, vsaj enkrat na teden iz akvarija izlijemo vodo in mulj. Razpadajoči mulj in iztrebki so namreč idealna podlaga za razvoj plesni, ki se naselijo na zlati ribici. Pomembno je tudi, da vedno menjavamo postano vodo iste temperature, nikoli neposredno iz vodovoda, ker je zlata riba občutljiva za klor v vodi. Zlatih rib ne hranimo s keksi ali kruhom, kar se pogosto dogaja. Najprimernejša je že pripravljena hrana (npr goldy, goldy color, goldy royal), taka hrana vsebuje potrebne količine beljakovin, ogljikovih hidratov, vitaminov in mineralnih snovi. Zlate ribe so kljub izredno siromašnim življenjskim razmeram zelo odporne in doživijo starost 10 do 15 let tudi pri manj natančnem akvaristu.
Zlate ribe, še bolj pa njihove vzgojene oblike - pajčolanke, vzrejamo zelo preprosto. Za drst potrebujemo večji akvarij, pajčolanke pa so zadovoljne tudi z manjšim. Drstenje je zelo živahno; glavni čas za drst je april, vendar se marsikdaj drste tudi pozneje, posebno vzgojene oblike. Za trdoto niti za kislost vode niso zahtevne, prav tako jih ne motijo nižje ali višje temperature, le da ni večjih in hitrih toplotnih sprememb. Jedo lastne ikre, zato moramo v drstni akvarij za zlate ribe posaditi veliko rastlin. Na dno potresemo grob pesek, da se ikre skrijejo.
Mladice bodo hitreje in uspešneje rastle v večjem kot manjšem akvariju.
 | |
| zlata ribica |
Za zlato ribo niti slučajno niso primerni akvariji 40l.Je jatna riba, ki se veliko giblje. Prav tako lahko doseže 35cm v naravi, v akvariju pa 25.Življenjska doba je lahko tudi 25let.Za 3 odrasle osebke je potrebno racunati vsaj 250 litrov. Je velik onesnaževalec vode in je zaradi vsega naštetega zelo zahtevna riba,ki sploh ni primerna za začetnike ali lenobe,ki se jim ne da skrbeti za akvarij.
OdgovoriIzbrišitako je
Izbriši