Pikasti oklepni somič - Corydoras paleatus

Oklepni somiči so doma v južnoameriških vodah. Ponavadi jih prepoznamo po dveh vrstah gladkih plošč na bokih. V ustnih kotičkih imajo po dva para dobro vidnih brčic. Nekatere vrste imajo dva para brk tudi na spodnji ustnici, pod ustno režo, pri drugih vrstah pa vidimo na istih mestih drobne, komaj opazne izbokline. Obe prsni plavuti, hrbtna plavut in tolščenka imajo trde bodičaste plavutnice. V nevarnih okoliščinah riba široko razpre te plavuti, ki tako postanejo nevarno orožje. Zaradi bodic oklepne somiče prenašamo v debelejših polietilenskih vrečkah, če pa jih nimamo, uporabimo vsaj dvojno ali trojno plastično vrečko, sicer voda med prenašanjem izteče iz vrečke.
 
Med drstjo samec z močnimi, povečanimi plavutnicami prsnih plavuti drži samico pod brki, pritisnjeno ob svoje telo. Medtem samec izloči spermo, samica pa iztisne med skupaj ležeči trebušni plavuti ikre in še nekaj časa ostane v taki drži. Ikre, ki se samici prilepijo na trebušne plavuti, oplodijo oblaki spermijev ki jih izloča samec. Sčasoma postane akvarijska voda v manjšem akvariju zaradi spermijev motna, zato je treba po končani drsti zamenjati polovico akvarijske vode. Voda, ki jo dodamo, mora biti enake kakovosti in temperature kot voda, v kateri so se drstili somiči. Če vode ne zamenjamo obstaja večja nevarnost za razvoj plesni.
Ker so oklepni somiči precej razširjeni in živijo v vodah z različno trdoto in kislostjo, so njihove potrebe glede kakovosti vode zelo različne. Nezahtevne vrste (Corydoras paleatus) se zadovoljijo tudi s trdo vodo, občutljivejše vrste pa potrebujejo trdoto vode od 5 do 8 °dH. Ternperatura naj bo 25 do 27 C.
Za drst uporabimo akvarij s prostornino okoli 50 litrov; na dno potresemo droben pesek, zelo priporočljivo pa je zasaditi tudi širokolistne rastline, na katere somiči zelo radi odložijo ikre. V akvarij preselimo enega samca in eno samico; če je samec premalo temperamenten, poskusimo z dvema samcema in eno samico. Somiči ne bodo takoj odložili iker in jih moramo v drstnem akvariju tudi hraniti, zato v tak akvarij namestimo čistilno napravo. Praviloma se oklepni somiči drstilo v določenem letnem času, če pa je več generacij preživelo v akvarijskih razmerah, se drstilo v vseh letnih časih. Somiči, ki jih prenesemo neposredno iz narave, se drstilo od novembra do aprila.
 
Preden somiče prenesemo v akvarij za razmnoževanje, opazujemo, kateri pari se družijo med seboj. Samca spoznamo takoj, ker je nekoliko manjši, šibkejši, ima večje prsne plavuti in izrazitejšo hrbtno plavut. Samice so močnejše in zavaljene. Drst se začne tako, da se samica približa samcu, kot je že opisano. Pri vsaki združitvi samica odloži 8 do 20 iker, ki jih samec oplodi. Drst traja dlje in se prekinja. Pri vsaki združitvi, ki včasih traja tudi do 30 sekund, samica odloži ikre. ki jih samec oplodi, nato jajčeca padajo proti dnu. Ko je drst končana, začne samica pobirati jajčeca in jih lepi na liste vodnih rastlin ali akvarijsko steklo. Število iker je odvisno od vrste (200 do 300), Nekatere vrste somičev odložijo vse ikre venem dnevu, pri drugih vrstah pa traja drst več dni (Corydoras paleatus).
 
Ikre merijo v premeru 1,5 mm in so bledo rumene barve. Po dveh dnevih opazimo razvoj v jajčecu (temna lisa). Peti in šesti dan se iz jajčec izležejo mladice, ki sedmi ali osmi dan začno pri svetlobi plavati proti vodni gladini. Takrat jih začnemo hraniti; prve dni z večjimi enoceličarji (planktonom), nato artemijami in vodnimi bolhami, nadaljujemo pa s tubifeksi in enhitreji. Ribe so spolno zrele po enem letu. Včasih somiči odlože ikre tudi v skupnem akvariju, v katerem so še druge ribe. V takem primeru odrežemo list, na katerega so prilepljena jajčeca, ali pa ikre previdno odstranimo z ostro britvico (če so na steklu) in jih prenesemo v čist akvarij z vodo enake temperature in kakovosti. Da se jajčeca ne bi okužila s plesnijo, lahko dodamo zdravilo proti plesni (polovico količine, ki je določena za preprečevanje plesni na ribah) in akvarij dobro prezračujemo. 

V času razvoja je bolje, da ni močne svetlobe. Vedeti pa moramo, da tudi somiči radi pojedo svoj zarod, zato takoj po drsti par odstranimo iz drstnega akvarija. V akvariju so somiči koristni kot čistilci dna, vendar je napačno prepričanje, da so za njihovo prehrano dovolj ostanki, ki jih pustijo druge ribe, ali da so izraziti »algojedci«, kakršen je praskač. Oklepni somiči zelo slastno jedo tudi tubifekse in drugo živo hrano, zadovoljijo pa se tudi s kosmičasto hrano. Odrasli včasih povzročajo nevšečnosti v akvariju, ker brskaio po tleh. V akvariju so namreč neprijetni takrat, če je na dnu izredno droben pesek ali če so se tam zaredili tubifeksi, ki ponavadi spravijo na površje podlago (zemljo). V teh primerih somiči dvigujejo nesnago z dna, voda se skali, plavajoči mulj in drobci pa se usedajo na rastline, ki zato slabše rastejo.

Ljubiteljem oklepnih somičev svetujemo, naj si uredijo poseben akvarij, na dno naj posujejo nekoliko bolj grob pesek, rastline pa naj zasadijo v lončke. Če imamo v akvariju med drugimi ribami le tri do štiri primerke in če je ta higiensko vzdrževan, lahko v vsak skupni akvarij brez pomislekov naselimo oklepne somiče. To so sicer živahne, vendar tudi plahe ribice, ki se rade skrivajo med kamenjem in rastlinami na dnu. Če imamo v akvariju le nekaj primerkov, jih bomo redko videli. 

pikasti oklepni somič