četrtek, 22. november 2012

Diskus - Symphysodon discus

Razlika med spoloma: samec ima v času parjenja koničasto genitalno papilo, samica pa 
okroglo - topo. 

Med najbolj cenjene ostrižnike sladkovodnih akvarijev sodi di­skus. Pri rodu Symphysodon lo­čimo dve vrsti: diskus (Symphysodon discus) in Symphysodon aequifasciata s podvrstami: rjavi diskus (S. aequifasciata axelrodi, zeleni diskus     (S. aequifasciata ae­quifasciata) in modri diskus (S. aequifasciata haraldi). Različna imena, ki pomenijo razne barvne kombinacije, npr. rdeči diskus, diskus royal blue, tirkizni diskus, pompadur diskus, so vzgojene akvarijske rase. 

Enoten opis barv je pri diskusu skoraj nemogoč, saj so različne vrste, podvrste in tudi barvne različice zelo različno obarvane.  Pri rjavi podvrsti so na sivo rjavi glavi in podlagi na hrbtu ter hrbtni in podrepni plavuti inten­zivno modro zelene vijugaste čr­te, pri drugih vrstah in podvr­stah pa te črte prekrivajo večji del telesa. Zaradi barv in veličast­nega mirnega plavanja so disku­si zelo lep okras vsakega akvarija. Pri nakupu diskusa bodimo pre­vidni; imeti moramo dovolj časa in ribe dobro opazovati, Diskus, ki je videti shujšan in se mu sko­zi kožo vidi okostje, ki zavrača hrano, ima raztrgane plavuti ali po telesu znamenja poškodb, ni primeren za naš akvarij. 

Žal so diskusi plašni, kar zadeva hrano, pa zahtevni in izbirčni. Za dobro počutje potrebujejo zelo raznovrstno živo hrano, npr, li­činke enodnevnic, postranic, li­činke komarjev, tubifekse, enhi­treje. Kot nadomestilo priporo­čamo nastrgano telečje srce, drugo nemastno meso, manj jim teknejo vodne bolhe in sa­mooki. Za gojenje diskusa po­trebujemo najmanj 200-litrski akvarij, v višino naj meri vsaj 55 cm. Odrasli diskusi so izredno boječe ribe, zato potrebujejo tudi primeren akvarij.
V naravnih vodah, kjer živijo di­skusi, ni visokih rastlin; nado­mestijo jih plavajoče rastline in korenine. Posnemanje naravnih Amazonkinih voda ni potrebno. V akvarijih z diskusi sta pripo­ročljivi rastlini Echinodorus radi­cans in E. paniculatus.
Korenine in kosi lesa so za deko­racijo, ribe pa se lahko tudi skri­jejo. 

Osvetlitev akvarija naj ne bo premočna, ker ribam bolj ustre­za nekoliko zatemenjen akvarij. Hitre pretrese in nenadno       zma­njšanje ali povečanje svetlobe moramo preprečiti, ker se ribe preveč vznemirijo, v tem prime­ru zelo hitro plavajo po akvariju, pri čemer se lahko poškodujejo. Preprečimo tudi nenadno vklapIjanje in izklapljanje svetlobe, v ta namen namestimo primerna električna stikala. 

Diskusi niso boleči, če jih naseli­mo skupaj z drugimi mirnimi ri­bami (npr. skalarkami, nitkarji itn.) vendar akvaristi te ribe raje gojijo same. 

Prenesejo tudi srednje trdo, celo trdo vodo, vendar pa priporoča­mo mehko s 5 do 7 °dH in pH 6 do 6,5, temperatura naj bo 27 do 29°C. Temperature pod 25 °C ne priporočamo, ker ribe posta­nejo bolj dovzetne za razne bo­lezni in pogosto zavračajo  hra­no. Tudi v trdi vodi so znamenja različnih bolezni pogostejša, za­radi enostranskega hranjenja pa lahko odklanjajo hrano.
Če smo se odločili za razmnože­vanje diskusov, moramo upošte­vati nekatera načela. Za uspešno razmnoževanje je potrebna mehka voda s 3 do 4 °dH in pH 6 do 6,5; vodovodno vodo meša­mo z destilirano ali pa jo mehča­mo z raznimi sredstvi. 

Najbolje pa je, da imamo naravno mehko vodo. Brž ko se par najde in se partnerja začneta zanimati drug za drugega, odstranimo vse druge ribe in zvišamo tempera­turo na 29 do 30°C. Močan zu­nanji filter in prezračevanje ne smeta manjkati v nobenem  ak­variju z diskusi. Da se bodo ribe začele drstiti, opazimo že dva dneva prej: spolne papile posta­nejo izrazitejše, samica začne či­stiti izbrani prostor za odlaganje iker. Oba se začneta tudi na svo­jevrsten način premikati nazaj, pri čemer delata čudne gibe z glavo. Šele v zadnji fazi pred drstjo začne samec pomagati samici pri čiščenju. Če so tedaj v akvariju še druge ribe, jih samec vztrajno preganja. Nato samica prilepi na očiščeno mesto 100 do 300 jajčec, ki jih samec oplo­di. Neoplojene in s plesnijo oku­žene ikre samec in samica skrb­no odstranita, mlad par pa jih pogosto požre.
Po 60 do 70 urah se izležejo mla­de ribe, ki imajo sprva še veliko rumenjakovo vrečko (hranilni mešiček) in na glavi lepljivo  žle­zo s katero se prilepijo na pro­stor, kamor je samica odložila jaj­čeca. 

Mladice se štiri do pet dni hrani­jo z vsebino rumenjakove vreč­ke. Medtem se telo staršev pre­vleče s sivo prevleko, kožnim   iz­ločkom. Ko ribe splavajo se zač­no prehranjevati s tem izloč­kom. Starši in mlade ribe plavajo skupaj in tako lahko opazujemo, kako se mladice preselijo z ene­ga od staršev na drugega. Starši zelo skrbijo za zarod in mladice s plavutmi spodbujajo, da jedo. Zanimive so ugotovitve nekate­rih gojiteljev, da diskusi odložijo ikre tudi v trši vodi, vendar tega podmladka ne moremo pričako­vati, ker starši ne izločajo kožne­ga izločka. Zato ribice poginejo, kajti dodatno hranjenje ni uspe­šno. Sedem do devet dni po­tem, ko splavajo jedo že drugo hrano; priporočamo drobne vodne bolhe in artemije. Nadalj­nji razvoj je odvisen od tega, kako dolgo se ribe prehranjujejo z iz ločkom staršev, po nekaterih ugotovitvah do pet tednov. Tre­ba je upoštevati pravilo, naj star­ši ostanejo z mladicami tako dol­go, dokler te jedo njihov izloček. Če pa se starši med sabo ne ra­zumejo ali če se ponovno pri­pravljajo na drst je treba mladi­ce odstraniti. V tem času mora­mo preprečiti vsako motnjo, si­cer starši lahko pojedo mladice. 

diskus

Ni komentarjev:

Objavite komentar