Družina plavčevke (salvinijevke) - Salviniaceae

Družina obsega en rod z dvanajstimi vrstami. To so drobne, na vodni površini plavajoče praproti, ki rastejo tudi v močvirjih in ob obrežju. Salvinia natans uspeva tudi v Sloveniji. Rastline so primerne tudi za akvaterarij. Obe vrsti, ki sta pogosti v akvarijih, sta si zelo podobni.

Salvinija (plavček)- Salvinia auriculata Aublet
Domovina: tropski predeli Srednje in Južne Amerike; uspeva v stoječih vodah, zalivih in stranskih rokavih rek.
Opis: salvinije so praproti brez pravih korenin. Na vodoravnih steblih imajo po tri liste v vretencih; dva sta zelena, okrogla, plavajoča in zelo dlakava. Tretji je v vodi, rjav in razdeljen v nitaste segmente, ki so podobni koreninam. Med nitastimi segmenti vodnega lista je več okroglih sporokarpov .
Podlaga: ni potrebna.
Voda: mehka do srednje mehka.
Svetloba: močna (2500 luksov).
Temperatura: 18 do 28 C.
Razmnoževanje: z brstenjem.
Opomba: rastlina je nekoliko problematična pozimi. Najlaže jo prezi¬mimo na vlažni ilovici v plitvi posodi, biti pa mora močno osvetljena.

Salvinija - (Plavček)

Družina plavčevke

Družina marzilijevke - Marsileaceae

Marzilijevke so močvirske praproti, ki obsegajo osemdeset vrst in tri rodove, razširjene so predvsem v tropskem in subtropskem pasu. Dva rodova Marsilea in Pilularia sta razširjena tudi v Sloveniji. Rastline imajo plazečo koreniko, iz katere izraščajo pokončni listi. V akvariju ponavadi zrastejo iz vode, pod vodo slabo uspevajo. Rastline so primerne za akvaterarij ali vlažni terarij.

Kroglasta osvalkanica- Marsilea crenata Presl
Kroglasta osvalkanica Pilularia globulifera L.: najdemo jo v Evropi; rastlina je podobna štiriperesni marzilki, listna ploskev je ledvičasta.
Štiriperesna marzilka Marsilea quadrifolia Linne
Domovina: Evropa, srednja in južna Azija, Severna Amerika. Uspeva na občasno poplavljenih mestih, jarkih in ribnikih v nižinskih predelih. V Sloveniji je sorazmerno redka.
Opis: štiriperesna marzilka je vodna praprot s plazečo razraslo koreniko, s koreninami pritrjeno na dno. Jalovi in trosonosni listi imajo 5 do 15 cm dolg pecelj in listno ploskev, ki je razdeljena v štiri kijaste segmente. Svetlo zeleni listi imajo videz štiriperesne detelje.
Podlaga: nima posebnih zahtev.
Voda: nima posebnih zahtev.
Svetloba: zmerna (1200 luksov).
Temperatura: do 22 C.
Razmnoževanje: z razrezovanjem korenike.
Opomba: rastlina je zelo podobna tropski vrsti M. drumondi, ki ima tudi podobne potrebe.

Kroglasta osvalkanica

Rogljasta praprot- Ceratopteris thalictroides Linne

Domovina: tropski predeli na vseh celinah; uspeva v močvirjih, na poplavnih območjih in ob rečnih obrežjih. Odvisno od stanja vode se rastlina v naravi razvije v zelo različne oblike.
Opis: listi so mehki, svetlo zeleni, dolgi do 50 cm z veliko površino. Listna ploskev je lahko rahlo ali močno nazobčana, krpasta ali drobno narezana. Na listnih ploskvah starejše rastline nastajajo mlade rastline.
Podlaga: grob pesek z dodatkom ilovice.
Voda: mehka ali srednje mehka (manj kot 10 C dH).
Svetloba: močna (več kot 1000 luksov).
Temperatura: 24 do 30 C, pozimi nekoliko nižja, vendar ne pod 18 C.
Razmnoževanje: z mladimi rastlinami, ki nastajajo na listni ploskvi.
Opomba: rastlino gojimo posajeno ali prosto plavajočo. Zelo hitro raste in potrebuje veliko prostora.

Rogljasta praprot

Družina Ceratopteridaceae

Družina obsega štiri vrste, ki so združene v en rod. Rastline so razširjene v vseh toplih območjih.
Ceratopteris pteridoides (Hook) Hieron: uspeva v Južni in Srednji Ameriki, zahodnoindijski otoki. Rastlina plava na vodni gladini.
Ceratopteris cornuta (Beauv.) Lepr.: uspeva v srednji Afriki, jugov¬zhodni Aziji, severni Avstraliji. Rastlina ima široke liste in se ukorenini v podlago.