sreda, 21. november 2012

Mala mavričarka - Nematocentris maccullochi


Razlika med spoloma: samec je bolj obarvan kot samica.
Mala mavričarka je doma v Avstraliji, kjer živi na majhnem območju v severnem Queenslandu pri Cairnsu. Tudi tej vrsti so spremenili ime od Melanotaenia v Nematocentris, in sicer okoli leta 1970. Je mirna in nezahtevna riba, ki v naših akvarijih zraste do 7 cm; uvozili so jo leta 1934.
Dolgo telo je precej visoko, od strani pa močno stisnjena. Osnovna barva je sivo srebrna in ima modrikast sijaj, hrbtna stran je rjavkasta, trebušna pa svetlo rumeno zelena. Na straneh je sedem rdeče rjavih podolžnih črt, ki so bolj ali manj izrazite, odvisno od razpoloženja. Kadar se dobro počuti in v času drsti se celo telo sveti rdečkasto, posebno grlo in trebuh. Plavuti so rjave do rdeče rjave. Samec je nekoliko večji in višji, pri samici manjka rdeča barva, pa tudi njene plavuti so precej svetlejše.

Mala mavričarka je nezahtevna riba, vendar priporočamo, da živi v jati, ker se šele tako uveljavita njena lepota in živahnost. Posamezne ribe so plašne in mirne ter v akvariju ne izstopajo, ustreza jim prostoren akvarij, ki je zmerno poraščen z rastlinami, Čista in s kisikom bogata voda naj ne bo premehka (več kot 10 °dH), dodatek soli izboljša njihovo počutje; pH vrednost naj ne bo pod 7. Hranimo jih z živo hrano, kot so vodne bolhe, tubifeksi, enhitreje ali ličinke komarjev, pa tudi dobre suhe hrane se ne branijo. Mala mavričarka je primerna za skupni akvarij.

Pri gojenju dosežemo dobre rezultate s celo jato, npr. dvema samcema in petimi samicami, ki se drstijo vsak dan. Kot odlagališče iker je primeren grm iz drobnolistnih rastlin (Myriophyllum, javanski mah itn.) ali umetnih rastlin. Grm lahko vsakih pet dni vzamemo iz akvarija in ga prenesemo v drstni akvarij. Ikre imajo drobne nitke, s katerimi se pritrdijo na rastline.
Pri temperaturi 25°C se v sedmih do devetih dneh izležejo mladice, ki najprej visijo na steklu in rastlinah. Na čas izleganja menda vpliva tudi količina mineralov v vodi. Drobne mladice se največ zadržujejo na površini in jih je zato težko hraniti, ker tam ne plava plankton. Pri tem pomaga razpršilnik, ki omogoči, da plankton pride tudi na površino. Že po nekaj dneh jih lahko začnemo hraniti z navplji solinskih rakcev in z mikro suho hrano. Če odrasle pare dobro hranimo, ne bodo pojedli mladic in jih lahko pustimo v istem akvariju. Pri tem pa vseeno obstaja nevarnost, da bi večje mladice pojedle manjše.

mala mavričarka




Ni komentarjev:

Objavite komentar