Razlika med spoloma: samec ima nekoliko
podaljša ne in scefrane plavutnice repne plavuti. Metuljarica naseljuje
afriške vode in ima zgoraj plosko, spodaj pa zaokroženo telo.
Slovensko ime je dobila po dolgih plavutnicah
trebušne plavuti in po zelo povečanih prsnih plavutih. V akvariju jo je težko
razmnoževati, gojenje pa ni zahtevno.
Za trdoto in kislost vode ni preveč zahtevna.
Metuljarico hranimo z živo in suho hrano, teknejo ji predvsem razne ličinke
in žuželke.
Ponavadi se zadržuje tik pod vodno površino,
najraje pa je skrita med plavajočimi listi rastlin.
V naravi lahko riba skoči iz vode tudi dva
metra daleč; zelo povečane prsne plavuti delujejo kot krila jadralnega letala.
Njenega jadranja ne moremo primerjati z letenjem golšaric, ki med letenjem
gibljejo s prsnimi plavutmi. Posebnost so tudi metuljaričine trebušne plavuti;
plavutnice so namreč zelo podaljšane, pri čemer je mrenica, ki jih povezuje,
zelo kratka. Tudi podrepna samčeva
plavut je nekaj posebnega: sprednji del je odebeljen in rabi kot oplojevalni
organ. Oploditev samice je notranja. Pred oploditvijo samec dvori samici tako,
da jezdi na njej. Ikre in pozneje mladice plavajo na vodni površini in se
starši ne zmenijo zanje. Mladice hranimo z živi hrano: vodnimi bolhami,
solinskimi rakci, samooki. Metuljarica zraste do 12 cm, zato se uvršča med
večje akvarijske ribe. Ker je po naravi plašna, moramo biti pri opravilih v
akvariju previdni. Zaradi hitrega izključevanja ali prižiganja svetlobe, trkanja
po akvarijskem steklu, mahanja pred akvarijem ali divjega lova v akvariju metuljarica
lahko pogine. Ko se preplasi ponavadi hoče zleteti iz vode, tedaj trči ob
pokrov ali stene akvarija. Pri tem si lahko razbije čelno kost, kar povzroči
notranje krvavitve v glavi, poškodbe na ravnotežnem organu, v najboljšem
primeru pa se le zlomijo plavutnice. V naravi živi v počasi tekočih rekah,
bogatih z vodnim rastlinjem in živo hrano.
 |
| metuljarica |
Ni komentarjev:
Objavite komentar