Pritlikavi nitkar - Colisa lalia

Razlika med spoloma: samec je izrazito bolj obarvan kot samica. Domovina pritlikavega nitkarja je Indija, predvsem pokrajini Ben­galija in Asam. Živi v zelo zaraš­čenih potokih in jezerih ter po­plavljenih območjih. Pritlikavi nitkar je zelo lepa in priljubljena akvarijska riba, ki so jo leta 1903 pripeljali v Evropo v hambruško pristanišče in od takrat je posta­la zanimiva za mnoge akvariste. V dolžino meri 5 do 6 cm. Sam­čevo telo krasijo podolžne rdeče in modro zeleno svetlikajoče se proge. Glava in sprednji del tele­sa sta svetlikajoče se modro ze­lena. Repna plavut in zadnji del podrepne plavuti sta rdeča, podaljšane, nitkam podobne prsne plavuti so oranžno rumene. Sa­mica je siva in ima rahlo nazna­čen vzorec. Zaradi drugačnega obarvanja so samico šteli za dru­go vrsto; Cuvier in Valenciennes sta jo leta 1831 poimenovala Co­lisa unicolor.

Za vodo te ribe niso zahtevne, lahko je trda ali mehka, tudi pri hrani niso izbirčne; primerni sta živa in suha hrana. Pritlikavega nitkarja gojimo tudi v skupin­skem akvariju, vendar naj bo vsaj v nekaterih delih dobro zara­ščen, sicer so ribe precej boječe. Tak akvarij je podoben njihove­mu naravnemu biotopu.

Mnogi akvaristi trdijo, da labirin­tovci ne potrebujejo zračenja v akvariju, ker imajo tako imeno­vani labirint. Vendar moramo v akvariju namestiti vsaj filter. Prit­likave nitkarje lahko razmnožuje­mo v manjših akvarijih, npr. z di­menzijami 30 x 20 x 20 cm. Vse­kakor pa naj akvarij omogoča skrivanje, ker samec pri graditvi gnezda in pozneje med drstjo zelo preganja samico. Pri tem­peraturi 26 do 27°C se ribe rade drstijo. Gnezdo začnejo graditi iz ustnega izločka in zračnih me­hurčkov ter odmrlih rastlinskih delov. Za oporo gnezda uporabi­jo plavajoče liste ali manjše pla­vajoče rastline. Gnezdo gradi zgolj samec, ki je pri delu zelo skrben in v gnezdo nepreneho­ma spušča nove mehurčke, do­kler gnezdo ni dovolj veliko in vi­soko. Če se hoče samica v tem času zavarovati pred samčevo napadalnost jo, se mora dobro skriti.

Ko je gnezdo pripravljeno, sa­mec preganja samico do gnezda z močnimi sunki. Odlaganje iker sledi po nekaj navideznih   pari­tvah pod gnezdom. Pri tem sa­mec samico objame in jo obrne tako, da je njena trebušna stran obrnjena proti površini. Samec takoj oplodi ikre, ki same splava­jo na površino, ker vsebujejo ve­liko maščobe. Tiste, ki padejo proti dnu, samec pobere in jih pljune v gnezdo. Pri vsakem par­jenju odloži samica do 60 iker. Po dveh do treh urah se samica iz­prazni in je povsem izčrpana, ta­krat jo vzamemo iz akvarija. Če pa sta se drstila v skupnem akva­riju, lahko samico pustimo. Če­prav je skupni akvarij dovolj za­raščen, bodo druge ribe pojed­le zarod.

Po drsti samec prevzame skrb za mladice, popravlja gnezdo in od­stranjuje neoplojene ikre. Po 24 urah se izležejo ličinke, vendar ostanejo v gnezdu do takrat, ko imajo rumenjakovo vrečko. Ob trsljaju ali če se voda razburka, ribice takoj zapustijo gnezdo, vendar jih polovi samec. Po prib­ližno treh dneh porabijo rume­njakovo vrečko in začnejo iskati hrano. Ribic je veliko, od 200 do 500. Tedaj lahko odstranimo tudi samca, saj so zaman njegova pri­zadevanja, da bi ribice ostale v gnezdu.

Mladi pritlikavi nitkarji še nimajo labirinta, razvije se šele po dveh do treh tednih. Zarod potrebuje veliko hrane; en teden jih lahko hranimo s planktonom, nato pa jim že damo artemije. Produkti, ki nastajajo pri hrane, zavirajo rast ribic, zato je treba odstranjevati ostanke hrane in menjati vodo. Za rast mladih rib so značilne velike razlike, zato je še pomembneje, da redno me­njavamo vodo in jih dobro hrani­mo. V petih do šestih tednih zra­stejo do velikosti 2 cm. Od tedaj ni več težav s hranjenjem, ker jedo vso hrano.

Zaradi svoje barvitosti, primerne velikosti in zanimivega razmno­ževanja je pritlikavi nitkar pripo­ročljiv za vsak akvarij. 

pritlikavi nitkar