Biserni nitkar - Trichogaster leeri

Razlika med spoloma: samec ima podaljšano hrbtno in predrepno plavut.

Domovina bisernega nitkarja je Malajski polotok, vzhodna Indija, otoka Borneo in Sumatra, kjer ži­vi v jezerih, potokih in na poplav­ljenih riževih poljih. V Evropo so ga pripeljali leta 1933 in je priljub­ljena akvarijska riba. Je precej ve­lika, zato potrebuje večji akvarij. Telo je visoko, od strani močno stisnjeno, trebušne plavuti so ni­taste, hrbtna plavut je sorazmer­no majhna. Repna plavut je iz dveh krp. Hrbet je rumeno rjave barve. Telo je posuto s svetlikajo­čimi se pegami, ki so videti kot mozaik. Brez peg so samo glava, trebuh in prsne plavuti. Razlika med spoloma je dobro vidna: sa­mec ima oranžno rdeče grlo in prsi, ki so še izrazitejše barve v času drsti, poleg tega ima daljšo hrbtno in podrepno plavut. Mladi nitkarji še niso tako lepo obarvani kot njihovi starši. So rumeno rja­ve barve, ki je posuta z mozaični­mi pegami, po sredini telesa pa poteka temna podolgovata črta, ki s starostjo izginja.

Vode, kjer živijo nitkarji so zelo tople, zato biserni nitkar potre­buje temperaturo 25 do 26°C, za razmnoževanje pa še za 2 do 3 °C višje. Za kakovost vode ni občut­ljiv, trdota in kislost nimata po­membne vloge. Tudi glede hra­njenja niso zahtevne ribe; jedo ži­vo hrano (vodne bolhe, samo­oke, tubifekse, enhitreje, ličinke komarjev) pa tudi suho.

Biserni nitkar je precej dolg, meri več kot 10 cm, zato moramo za­gotoviti večji akvarij, vsaj 50-litr­ski. Ribe se dobro počutijo, če je podlaga temna in akvarij dobro zaraščen z bolj skromno svetlo­bo in plavajočimi rastlinami, nekaj grčavih korenin pa izpopolni ak­varij. Priporočljivo je kupiti mlade ribe, ker so starejše zelo plašne in se težko privadijo novemu oko­lju. Mlade ribe, ki so navajene na družbo drugih rib, so mnogo manj plašljive in se ne skrijejo ta­koj med rastline, ko jim denimo ponudimo hrano. Biserni nitkar je miroljubna riba, razen v času dr­sti, ko postane samec napadalen. Lahko jih naselimo v akvariju z drugimi ribami, le tiste iz skupine mrenic naj ne bodo skupaj z nji­mi, ker te neprenehoma vlečejo nitkarje za njihove niti, zato po­stanejo nemirni in boječi.

Biserni nitkarji zgradijo tudi v skupnem akvariju sorazmerno veliko gnezdo, vendar v njem ne moremo vzrediti mladih rib, ker bi bile žrtve večjih in odraslih rib. Za razmnoževanje potrebujemo večji akvarij (50 litrov), ki je lahko normalno urejen. Lahko jih goji­mo v čistem akvariju (brez podla­ge), vendar mora biti v njem do­volj grmov rastlinja, ki jih obloži­mo s kamenjem, in precej plava­jočih rastlin. Samec je v času drsti precej napadalen, zato je treba izbrati samice, ki so primerne za drst. Tudi vsak samec ne ustreza za razmnoževanje, saj je treba uporabiti samo odrasle. Primerna temperatura za razmnoževanje je 28 do 30 C. Za graditev gnez­da uporablja samec tudi odmrle dele rastlin, ki jih skupaj z zračni­mi mehurčki spušča na površino. Ko s tal jemlje odmrle rastlinske dele, dvigne tudi pesek, ki pa iz gnezda spet pade na dno. Ko je gnezdo pripravlieno, začne sa­mec osvajati samico in plava ob njej tako, da jo s telesom objame in obrne na hrbet. V začetku je »parjenje« navidezno, potem  zač­ne samica izpuščati ikre, ki jih sa­mec oplodi. Iker je lahko zelo ve­liko, tudi do tisoč. Za toliko rib pa je potreben velik akvarij in dosti hrane. Toliko iker samica ne izpu­sti naenkrat temveč v več zapo­rednih »parjenjih« Potem jo je treba odstraniti, ker je povsem izčrpana, čeprav bi jo samec še preganjal. Samec poišče ikre, ki so na tleh in jih odnese v gnezdo. Sploh je zelo skrben, saj potem ko se po 24 urah izležejo ličinke, varuje tudi te. Vendar mlade ribi­ce kmalu začnejo zapuščati gnez­do in takrat jih tudi samec ne more več krotiti. Zato ga odstra­nimo, mlade ribe pa začnemo hraniti s planktonom. Že prej si je treba pripraviti dobro gojišče planktona, sicer bodo mladice poginile od lakote. Pogosto prav zato dobimo iz enega velikega le­gla le malo mladic. Lahko tudi opazujemo, kako različno rastejo mlade ribe. Če jim redno menja­mo vodo, rastejo hitreje; to je pomembno tudi zato, ker na dnu vedno ostajajo večje količine hra­ne, kar slabo vpliva na rast v ak­variju z mladicami ne sme manj­kati dober razpršilnik. Mladice ne morejo pojesti večje hrane, zato jih je treba dalj časa hraniti s planktonom. Ko pa lahko jedo vodne bolhe in samooke, začne­jo tudi hitreje rasti. Spolno dozo­rijo šele takrat, ko zrastejo do normalne velikosti.

Poleg pritlikavega nitkarja in siamske bojne ribice je biserni nitkar eden izmed najlepših labi­rintovcev. Primeren je za vsakega akvarista, če mu le zagotovi po­treben prostor in ustrezno tem­peraturo. 

biserni nitkar