Med najbolj cenjene ostrižnike sladkovodnih
akvarijev sodi diskus. Pri rodu Symphysodon ločimo dve vrsti: diskus
(Symphysodon discus) in Symphysodon aequifasciata s podvrstami: rjavi diskus
(S. aequifasciata axelrodi, zeleni diskus (S. aequifasciata aequifasciata) in modri
diskus (S. aequifasciata haraldi). Različna imena, ki pomenijo razne barvne
kombinacije, npr. rdeči diskus, diskus royal blue, tirkizni diskus, pompadur
diskus, so vzgojene akvarijske rase.
Enoten opis barv je pri diskusu skoraj
nemogoč, saj so različne vrste, podvrste in tudi barvne različice zelo različno
obarvane. Pri rjavi podvrsti so na sivo
rjavi glavi in podlagi na hrbtu ter hrbtni in podrepni plavuti intenzivno
modro zelene vijugaste črte, pri drugih vrstah in podvrstah pa te črte
prekrivajo večji del telesa. Zaradi barv in veličastnega mirnega plavanja so
diskusi zelo lep okras vsakega akvarija. Pri nakupu diskusa bodimo previdni;
imeti moramo dovolj časa in ribe dobro opazovati, Diskus, ki je videti shujšan
in se mu skozi kožo vidi okostje, ki zavrača hrano, ima raztrgane plavuti ali
po telesu znamenja poškodb, ni primeren za naš akvarij.
Žal so diskusi plašni, kar zadeva hrano, pa
zahtevni in izbirčni. Za dobro počutje potrebujejo zelo raznovrstno živo hrano,
npr, ličinke enodnevnic, postranic, ličinke komarjev, tubifekse, enhitreje.
Kot nadomestilo priporočamo nastrgano telečje srce, drugo nemastno meso, manj
jim teknejo vodne bolhe in samooki. Za gojenje diskusa potrebujemo najmanj
200-litrski akvarij, v višino naj meri vsaj 55 cm. Odrasli diskusi so izredno
boječe ribe, zato potrebujejo tudi primeren akvarij.
V naravnih vodah, kjer živijo diskusi, ni
visokih rastlin; nadomestijo jih plavajoče rastline in korenine. Posnemanje
naravnih Amazonkinih voda ni potrebno. V akvarijih z diskusi sta priporočljivi
rastlini Echinodorus radicans in E. paniculatus.
Korenine in kosi lesa so za dekoracijo, ribe
pa se lahko tudi skrijejo.
Osvetlitev akvarija naj ne bo premočna, ker
ribam bolj ustreza nekoliko zatemenjen akvarij. Hitre pretrese in nenadno zmanjšanje ali povečanje svetlobe
moramo preprečiti, ker se ribe preveč vznemirijo, v tem primeru zelo hitro
plavajo po akvariju, pri čemer se lahko poškodujejo. Preprečimo tudi nenadno
vklapIjanje in izklapljanje svetlobe, v ta namen namestimo primerna električna
stikala.
Diskusi niso boleči, če jih naselimo skupaj z
drugimi mirnimi ribami (npr. skalarkami, nitkarji itn.) vendar akvaristi te
ribe raje gojijo same.
Prenesejo tudi srednje trdo, celo trdo vodo,
vendar pa priporočamo mehko s 5 do 7 °dH in pH 6 do 6,5, temperatura naj bo 27
do 29°C. Temperature pod 25 °C ne priporočamo, ker ribe postanejo bolj
dovzetne za razne bolezni in pogosto zavračajo hrano. Tudi v trdi vodi so znamenja
različnih bolezni pogostejša, zaradi enostranskega hranjenja pa lahko
odklanjajo hrano.
Če smo se odločili za razmnoževanje diskusov,
moramo upoštevati nekatera načela. Za uspešno razmnoževanje je potrebna mehka
voda s 3 do 4 °dH in pH 6 do 6,5; vodovodno vodo mešamo z destilirano ali pa
jo mehčamo z raznimi sredstvi. Najbolje pa je, da imamo naravno mehko vodo.
Brž ko se par najde in se partnerja začneta zanimati drug za drugega,
odstranimo vse druge ribe in zvišamo temperaturo na 29 do 30°C. Močan zunanji
filter in prezračevanje ne smeta manjkati v nobenem akvariju z diskusi. Da se bodo ribe
začele drstiti, opazimo že dva dneva prej: spolne papile postanejo izrazitejše,
samica začne čistiti izbrani prostor za odlaganje iker. Oba se začneta tudi na
svojevrsten način premikati nazaj, pri čemer delata čudne gibe z glavo. Šele v
zadnji fazi pred drstjo začne samec pomagati samici pri čiščenju. Če so tedaj v
akvariju še druge ribe, jih samec vztrajno preganja. Nato samica prilepi na
očiščeno mesto 100 do 300 jajčec, ki jih samec oplodi. Neoplojene in s
plesnijo okužene ikre samec in samica skrbno odstranita, mlad par pa jih
pogosto požre.
Po 60 do 70 urah se izležejo mlade ribe, ki
imajo sprva še veliko rumenjakovo vrečko (hranilni mešiček) in na glavi lepljivo
žlezo s katero se prilepijo na prostor,
kamor je samica odložila jajčeca.
Mladice se štiri do pet dni hranijo z vsebino
rumenjakove vrečke. Medtem se telo staršev prevleče s sivo prevleko, kožnim izločkom. Ko ribe splavajo se začno
prehranjevati s tem izločkom. Starši in mlade ribe plavajo skupaj in tako
lahko opazujemo, kako se mladice preselijo z enega od staršev na drugega.
Starši zelo skrbijo za zarod in mladice s plavutmi spodbujajo, da jedo.
Zanimive so ugotovitve nekaterih gojiteljev, da diskusi odložijo ikre tudi v
trši vodi, vendar tega podmladka ne moremo pričakovati, ker starši ne izločajo
kožnega izločka. Zato ribice poginejo, kajti dodatno hranjenje ni uspešno.
Sedem do devet dni potem, ko splavajo jedo že drugo hrano; priporočamo drobne
vodne bolhe in artemije. Nadaljnji razvoj je odvisen od tega, kako dolgo se
ribe prehranjujejo z iz ločkom staršev, po nekaterih ugotovitvah do pet tednov.
Treba je upoštevati pravilo, naj starši ostanejo z mladicami tako dolgo,
dokler te jedo njihov izloček. Če pa se starši med sabo ne razumejo ali če se
ponovno pripravljajo na drst je treba mladice odstraniti. V tem času moramo
preprečiti vsako motnjo, sicer starši lahko pojedo mladice.
 |
| diskus |
Ni komentarjev:
Objavite komentar