okroglo - topo.
Med najbolj cenjene ostrižnike sladkovodnih akvarijev
sodi diskus. Pri rodu Symphysodon ločimo dve vrsti: diskus (Symphysodon
discus) in Symphysodon aequifasciata s podvrstami: rjavi diskus (S.
aequifasciata axelrodi, zeleni diskus (S. aequifasciata aequifasciata) in modri
diskus (S. aequifasciata haraldi). Različna imena, ki pomenijo razne barvne
kombinacije, npr. rdeči diskus, diskus royal blue, tirkizni diskus, pompadur
diskus, so vzgojene akvarijske rase.
Enoten opis barv je pri diskusu skoraj nemogoč, saj so
različne vrste, podvrste in tudi barvne različice zelo različno obarvane. Pri rjavi podvrsti so na sivo rjavi glavi in
podlagi na hrbtu ter hrbtni in podrepni plavuti intenzivno modro zelene
vijugaste črte, pri drugih vrstah in podvrstah pa te črte prekrivajo večji
del telesa. Zaradi barv in veličastnega mirnega plavanja so diskusi zelo lep
okras vsakega akvarija. Pri nakupu diskusa bodimo previdni; imeti moramo
dovolj časa in ribe dobro opazovati, Diskus, ki je videti shujšan in se mu skozi
kožo vidi okostje, ki zavrača hrano, ima raztrgane plavuti ali po telesu
znamenja poškodb, ni primeren za naš akvarij.
Žal so diskusi plašni, kar zadeva hrano, pa zahtevni
in izbirčni. Za dobro počutje potrebujejo zelo raznovrstno živo hrano, npr, ličinke
enodnevnic, postranic, ličinke komarjev, tubifekse, enhitreje. Kot
nadomestilo priporočamo nastrgano telečje srce, drugo nemastno meso, manj jim
teknejo vodne bolhe in samooki. Za gojenje diskusa potrebujemo najmanj
200-litrski akvarij, v višino naj meri vsaj 55 cm. Odrasli diskusi so izredno
boječe ribe, zato potrebujejo tudi primeren akvarij.
V naravnih vodah, kjer živijo diskusi, ni visokih
rastlin; nadomestijo jih plavajoče rastline in korenine. Posnemanje naravnih
Amazonkinih voda ni potrebno. V akvarijih z diskusi sta priporočljivi rastlini
Echinodorus radicans in E. paniculatus.
Korenine in kosi lesa so za dekoracijo, ribe pa se
lahko tudi skrijejo.
Osvetlitev akvarija naj ne bo premočna, ker ribam bolj
ustreza nekoliko zatemenjen akvarij. Hitre pretrese in nenadno zmanjšanje ali povečanje svetlobe
moramo preprečiti, ker se ribe preveč vznemirijo, v tem primeru zelo hitro
plavajo po akvariju, pri čemer se lahko poškodujejo. Preprečimo tudi nenadno
vklapIjanje in izklapljanje svetlobe, v ta namen namestimo primerna električna
stikala.
Diskusi niso boleči, če jih naselimo skupaj z drugimi
mirnimi ribami (npr. skalarkami, nitkarji itn.) vendar akvaristi te ribe raje
gojijo same.
Prenesejo tudi srednje trdo, celo trdo vodo, vendar pa
priporočamo mehko s 5 do 7 °dH in pH 6 do 6,5, temperatura naj bo 27 do 29°C.
Temperature pod 25 °C ne priporočamo, ker ribe postanejo bolj dovzetne za
razne bolezni in pogosto zavračajo hrano.
Tudi v trdi vodi so znamenja različnih bolezni pogostejša, zaradi
enostranskega hranjenja pa lahko odklanjajo hrano.
Če smo se odločili za razmnoževanje diskusov, moramo
upoštevati nekatera načela. Za uspešno razmnoževanje je potrebna mehka voda s
3 do 4 °dH in pH 6 do 6,5; vodovodno vodo mešamo z destilirano ali pa jo mehčamo
z raznimi sredstvi.
Najbolje pa je, da imamo naravno mehko vodo. Brž ko se par
najde in se partnerja začneta zanimati drug za drugega, odstranimo vse druge
ribe in zvišamo temperaturo na 29 do 30°C. Močan zunanji filter in
prezračevanje ne smeta manjkati v nobenem akvariju z diskusi. Da se bodo ribe
začele drstiti, opazimo že dva dneva prej: spolne papile postanejo izrazitejše,
samica začne čistiti izbrani prostor za odlaganje iker. Oba se začneta tudi na
svojevrsten način premikati nazaj, pri čemer delata čudne gibe z glavo. Šele v
zadnji fazi pred drstjo začne samec pomagati samici pri čiščenju. Če so tedaj v
akvariju še druge ribe, jih samec vztrajno preganja. Nato samica prilepi na
očiščeno mesto 100 do 300 jajčec, ki jih samec oplodi. Neoplojene in s
plesnijo okužene ikre samec in samica skrbno odstranita, mlad par pa jih
pogosto požre.
Po 60 do 70 urah se izležejo mlade ribe, ki imajo
sprva še veliko rumenjakovo vrečko (hranilni mešiček) in na glavi lepljivo žlezo s katero se prilepijo na prostor,
kamor je samica odložila jajčeca.
Mladice se štiri do pet dni hranijo z vsebino
rumenjakove vrečke. Medtem se telo staršev prevleče s sivo prevleko, kožnim izločkom. Ko ribe splavajo se začno
prehranjevati s tem izločkom. Starši in mlade ribe plavajo skupaj in tako
lahko opazujemo, kako se mladice preselijo z enega od staršev na drugega.
Starši zelo skrbijo za zarod in mladice s plavutmi spodbujajo, da jedo.
Zanimive so ugotovitve nekaterih gojiteljev, da diskusi odložijo ikre tudi v
trši vodi, vendar tega podmladka ne moremo pričakovati, ker starši ne izločajo
kožnega izločka. Zato ribice poginejo, kajti dodatno hranjenje ni uspešno.
Sedem do devet dni potem, ko splavajo jedo že drugo hrano; priporočamo drobne
vodne bolhe in artemije. Nadaljnji razvoj je odvisen od tega, kako dolgo se
ribe prehranjujejo z iz ločkom staršev, po nekaterih ugotovitvah do pet tednov.
Treba je upoštevati pravilo, naj starši ostanejo z mladicami tako dolgo,
dokler te jedo njihov izloček. Če pa se starši med sabo ne razumejo ali če se
ponovno pripravljajo na drst je treba mladice odstraniti. V tem času moramo
preprečiti vsako motnjo, sicer starši lahko pojedo mladice.
 | |
| diskus |
Ni komentarjev:
Objavite komentar