Družina Cyprinidae - krapovci

V svojem redu so krapovci velika skupina; mednje spada večina naših domačih rib pa tudi povsod po svetu znane vrste. Ta obsežna druži­na izvira iz južne Azije, od koder so se njeni predstavniki razširili v Afriko, Evropo in Severno Ameriko. Njeni prvotni predstavniki so bile tropske vrste. Iz tropskih krajev, kjer še vedno živi večina krapovcev, so se počasi selili v subtropske in zmerne pasove, nikoli pa niso zaži­veli v hladnih območjih. Njihova značilnost so goltni zobje - večje ali manjše izrastline, ki štrlijo v požiralnik; v čeljustih praviloma nimajo pravih zob.

Krapovci so večinoma mirne ribe, ki se rade družijo v jatah. So ideal­ne akvarijske ribe za začetnike. Večina krapovcev so hitri plavalci, zato jim moramo urediti večji akvarij, ki ne sme biti preveč zaraščen, da lahko plavaio. Ker so hitri plavalci, porabijo več kisika, zato moramo akvarij dobro prezračevati. Vsak mesec tretjino akvarijske vode za­menjamo s svežo.

Razmnoževanje krapovcev je precej preprosto - zelo malo je zahtev­nejših predstavnikov. Večina se zadovolji z vodo srednje trdote in s temperaturo 24 do 26°C, vendar mora biti akvarij na svetlem pro­storu. Krapovci odlagajo ikre v zgodnjih jutranjih urah; drst je zelo burna. Starši so pravi kanibali in če akvarija nismo primerno opremi­li, že med drstjo pojedo večino svojega potomstva. Zato damo na dno akvarija mrežo ali grob okrogel pesek, v katerega zataknemo šo­pe vodnih rastlin.

Med drstjo potrebujejo mir; samca damo v akvarij podnevi, samico pa šele zvečer, preden ugasnemo luč nad akvarijem. Samec je bolj aktiven in vodi svatbeni obred; ker se je še pred samico privadil pro­storu, jo takoj zjutraj začne vabiti k drsti. Taka drst bo uspešna. Veli­ko krat je treba samici dati dva samca, vendar je to odvisno od speci­fičnih razmer in vrste. Ker večina krapovcev žre ikre, moramo med drstjo par previdno opazovati. Iz akvarija ga vzamemo, ko vidimo, da se ne preganja več med rastlinjem in se je samec ločil od samice ter oba močno dihata in se ne zanimata več drug za drugega. Ikre opa­zimo na dnu akvarija in med rastlinami - so rumeno rjavkaste presojne barve.

Neoplojene ikre kmalu postanejo bele; vendar pa zaradi tega ni tre­ba obupati, kajti neoplojene ikre opazimo prej kot oplojene. Teh je ponavadi še vedno toliko, da bomo imeli dovolj mladic, ki se bodo iz­legle po dveh do treh dneh. Ker pa imajo mladice še dovolj hrane v hranilnem mešičku, nadaljnja dva do tri dni ostanejo negibne, pritr­jene na steklo akvarija ali rastline, šele nato splavajo. Mladice hrani­mo podobno kot karacinide, le da je ta družina še manj občutljiva za hrano in ni izbirčna.

krapovci