Rod Nomaphila

Rod združuje osem vrst, razširjenih v tropskih predelih Afrike in Azije.
So majhne do srednje velike rastline, trajnice, z daljšim pokončnim steblom. Vodni in zračni listi so enostavni, so nasprotno razvrščeni. Rastline uspevajo na vlažnih in mokrih rastiščih, nekatere pa tudi pod vodo. V akvariju rastline niso zahtevne, potrebujejo pa mnogo svetlobe; razmnožujemo jih s potaknjenci. Mlade rastlinice se razvijejo tudi na prosto plavajočem odtrganem listu.

Velika vodoljuba - Nomaphila stricta Nees. (Hygrophila stricta)
Domovina: jugovzhodna Azija.
Opis: vodni listi so veliki, svetlo do temno zeleni, čvrsti na otip, vodni pa manjši in sivo zeleni. Na spodnji strani vodnega lista so dobro vidne žile, listi so razvrščeni nasprotno. Steblo je krhko.
Podlaga: neopran pesek z dodatkom ilovice.
Svetloba: močna, tudi sončna (1500 luksov).
Temperatura: 10 do 25°C.
Voda: srednje mehka.
Razmnoževanje: s potaknjenci.
Opomba: pri šibki svetlobi rastline poženejo iz vode, spodnji listi pa odpadejo. Tej rastlini je zelo podobna Lobelia cardinalis; najbolj se razlikuje po spiralasto razvrščenih listih.
Velika vodoljuba ima več sinonimov H. corymbosa (N. corymbosa).

Velika vodoljuba

Družina plavčevke (salvinijevke) - Salviniaceae

Družina obsega en rod z dvanajstimi vrstami. To so drobne, na vodni površini plavajoče praproti, ki rastejo tudi v močvirjih in ob obrežju. Salvinia natans uspeva tudi v Sloveniji. Rastline so primerne tudi za akvaterarij. Obe vrsti, ki sta pogosti v akvarijih, sta si zelo podobni.

Salvinija (plavček)- Salvinia auriculata Aublet
Domovina: tropski predeli Srednje in Južne Amerike; uspeva v stoječih vodah, zalivih in stranskih rokavih rek.
Opis: salvinije so praproti brez pravih korenin. Na vodoravnih steblih imajo po tri liste v vretencih; dva sta zelena, okrogla, plavajoča in zelo dlakava. Tretji je v vodi, rjav in razdeljen v nitaste segmente, ki so podobni koreninam. Med nitastimi segmenti vodnega lista je več okroglih sporokarpov .
Podlaga: ni potrebna.
Voda: mehka do srednje mehka.
Svetloba: močna (2500 luksov).
Temperatura: 18 do 28 C.
Razmnoževanje: z brstenjem.
Opomba: rastlina je nekoliko problematična pozimi. Najlaže jo prezi¬mimo na vlažni ilovici v plitvi posodi, biti pa mora močno osvetljena.

Salvinija - (Plavček)

Družina plavčevke

Družina marzilijevke - Marsileaceae

Marzilijevke so močvirske praproti, ki obsegajo osemdeset vrst in tri rodove, razširjene so predvsem v tropskem in subtropskem pasu. Dva rodova Marsilea in Pilularia sta razširjena tudi v Sloveniji. Rastline imajo plazečo koreniko, iz katere izraščajo pokončni listi. V akvariju ponavadi zrastejo iz vode, pod vodo slabo uspevajo. Rastline so primerne za akvaterarij ali vlažni terarij.

Kroglasta osvalkanica- Marsilea crenata Presl
Kroglasta osvalkanica Pilularia globulifera L.: najdemo jo v Evropi; rastlina je podobna štiriperesni marzilki, listna ploskev je ledvičasta.
Štiriperesna marzilka Marsilea quadrifolia Linne
Domovina: Evropa, srednja in južna Azija, Severna Amerika. Uspeva na občasno poplavljenih mestih, jarkih in ribnikih v nižinskih predelih. V Sloveniji je sorazmerno redka.
Opis: štiriperesna marzilka je vodna praprot s plazečo razraslo koreniko, s koreninami pritrjeno na dno. Jalovi in trosonosni listi imajo 5 do 15 cm dolg pecelj in listno ploskev, ki je razdeljena v štiri kijaste segmente. Svetlo zeleni listi imajo videz štiriperesne detelje.
Podlaga: nima posebnih zahtev.
Voda: nima posebnih zahtev.
Svetloba: zmerna (1200 luksov).
Temperatura: do 22 C.
Razmnoževanje: z razrezovanjem korenike.
Opomba: rastlina je zelo podobna tropski vrsti M. drumondi, ki ima tudi podobne potrebe.

Kroglasta osvalkanica

Rod blatnik - Nuphar

Ta rod obsega petnajst vrst, ki naseljujejo subtropski in severni zmerni podnebni pas. Blatniki so zelo podobni lokvanjem, razlikujejo se zlasti po valovitih listih. Mlade rastline in tudi rastline, vzgojene iz spečih poganjkov, lahko nekaj časa gojimo v akvariju. Podvodno obliko rastline ohranimo z nekoliko šibkejšo svetlobo. Rastline razmnožujemo tako, da razrežemo koreniko. Gojimo ga podobno kot rod Nymphaea.

Javanski mah -Vesicularia dubyana

Domovina: Indija, Indonezija, Filipini; raste ob bregovih mirnih predelov potokov in rek in je pretežno nad vodno gladino.
 
Opis: javanski mah je svetlo do temno zelena nitasta rastlina, razrasla v goste blazinaste tvorbe. Steblo je tanko, različno gosto olistano; olistanost in oblika rastline sta odvisni od količine svetlobe in podvodne ali nadvodne rasti.
 
Podlaga: ni potrebna.
 
Voda: nima posebnih zahtev.
 
Svetloba: zmerna; rastlina se prilagaja količini svetlobe (nad 200 luksov).
 
Temperatura: 16 do 26 C, uspeva v območju od 10 do 30 C.
 
Razmnoževanje: z delitvijo blazinice.
 
Opomba: rastline so zelo primerne za drstno podlago. Javanski mah je izredno nezahteven, občutljiv je le za umazanijo in preraščanje z algami.

Javanski mah -Vesicularia dubyana

Rod suličarka (žabarka) - Echinodorus

Rod združuje približno petdeset vrst rastlin, razširjenih v močvirjih tropskega in zmernega dela Amerike. Rastline, ki jih gojimo v akvarijih, imajo navadno kratko, zbito koreniko, iz katere poganjajo črtalasti, suličasti ali jajčasti listi. Podvodni listi so sedeči ali pecljati, nadvodni pa skoraj vedno pecljati. Za razpoznavanje vrst so pomembne prosojne pege na listni ploskvi, ki so najbolj vidne na suhih rastlinah.

Mnoge vrste suličark, zlasti manjše in srednje velike, so primerne za gojenje v akvariju. Potrebujejo zelo hranilno podlago, mnogo svetlobe in temperaturo od 20 do 30°C . Rast je vprašljiva le v mehki ali kisli vodi ali če je prešibka svetloba.

Nekatere vrste suličark zrastejo nad vodno gladino. Če tega ne želimo, jih posadimo v manj hranilno podlago in manj osvetlimo. Na obliko rasti in cvetenje vpliva trajanje osvetlitve. Učinek dolgega oziroma kratkega dneva je pri različnih vrstah različen.

Nekatere, zlasti majhne vrste suličark se razmnožujejo s pritlikami, ki se pri mnogih vrstah gosto razraščajo ob matični rastlini. Večje vrste pogosto razvijejo podvodne cvetove, na katerih brstijo mlade rastlinice. Ko le-te poženejo korenine, jih odtrgamo in posadimo. Rastlinice se hitreje razvijajo, če cvetni poganjek pričvrstimo ob peščeno podlago. Mlade rastline sadimo v plitvo vodo, ki jo postopno poglabljamo vzporedno z njeno rastjo. V praksi je uspešna metoda sajenja v plitvo posodo, ki jo obesimo ob akvarijsko steno in postopno spuščamo v globino. Če želimo, da suličarke v akvariju cvetijo, jih ne smemo motiti z večjimi posegi v akvarij.

Nekaj vrst suličark razmnožujemo le s semeni, ki jih vzgojimo podobno kot cvetne brste. Nekatere vrste izjemoma razvijejo stranske poganjke na starem delu korenine.

Suličarke delimo v nekaj skupin glede na možnost in način gojenja v akvariju.